Ali medzvezdni komet seje življenje po našem osončju?

Kako se je na Zemlji pojavilo življenje, je eno največjih še neodgovorjenih vprašanj znanosti. O tem obstaja kar nekaj teorij.

Ena precej razširjenih se imenuje panspermija in govori o tem, da so na naš planet življenje zanesli asteroidi, kometi in meteoriti, ki so v pred milijardami let trčili v Zemljo.

Teorija ima sicer več "podteorij", ki se razlikujejo v tem, v kakšni obliki naj bi ti vesoljski "obiskovalci" prinesli življenje na naš planet. Ene govorijo o tem, da so na njih že bili organizmi, ki so uspeli preživeti velikanske razdalje in skrajne razmere v vesolju, potem pa še padec na Zemljo.

Druge menijo, da so ti "kamni" s seboj prinesli aminokisline, enostavne sladkorje in alkohole, nukleinske kisline in druge ogljikove spojine, ki jih poznamo iz tako imenovane organske kemije.

Te snovi veljajo za osnovne gradnike, iz katerih so sestavljena vsa živa bitja, ki jih poznamo, vključno z nami.

Čeprav teorije o panspermiji običajno ne razložijo pojava življenja kot takega, pa niso povsem iz trte izvite.

O tem pričajo odkritja, ki so potrdila obstoj ogljikovih spojin tudi na drugih planetih in satelitih v našem osončju in v vesoljskem prostoru.

Iz kometa "puhtita" dve ključni snovi za izgradnjo življenja

Zdaj se je potencialnim "vesoljskim prinašalcem življenja" pridružil tudi komet 3I/ATLAS, ki ga je k nam zaneslo iz medzvezdnega prostora in je tarča raziskovanj astronomov iz vsega sveta.

Skeniranja kometa so razkrila dve ključni snovi, ki izhlapevata iz kometa - metanol in vodikov cianid (HCN).

O odkritju je konec meseca poročala skupina znanstvenikov, ki je poročilo o opazovanju in meritvah objavila na strežniku Arxiv, kjer njihova raziskava čaka na recenzijo neodvisnih raziskovalcev.

Vodikov cianid, kažejo opazovanja, večinoma izvira neposredno iz jedra vesoljske skale, medtem ko metanol nastaja tako v jedru kot v plinskem oblaku ("repu"), ki se vleče več sto kilometrov daleč za kometom.

Za raziskovalce je zanimivo tudi njuno razmerje. Kot so navedli v poročilu, je to zelo visoko v korist metanola.

Pri posameznih opazovanjih so izmerili tudi več kot 100-krat večjo "produkcijo" metanola kot HCN.

To so ene najvišjih vrednosti, kar so jih kdajkoli opazili pri kometih, kar namiguje, da ima ta medzvezdni komet drugačno kemijsko sestavo kot kometi iz našega osončja, pišejo znanstveniki

Od "serijskega morilca" do "prijaznega vrtnarja"

V zvezi z odkritjem se je oglasil tudi harvardski astrofizik Avi Loeb, ki je znanstveno in medijsko srenjo "razburil" ob odkritju kometa, z mnenjem, da gre morda za vesoljsko ladjo, kar so poznejša opazovanja ovrgla. O vsem tem smo pisali tudi mi.

Loeb v zapisu na svojem blogu zdaj piše o možnosti, da bi 3I/ATLAS lahko igral vlogo "prijaznega vrtnarja", ki bi v naš sončni sistem zasejal novo življenje, zlasti na lunah, za katere je bilo ugotovljeno, da vsebujejo tekočo vodo in led, kot sta Jupitrova Evropa in Saturnov Enkelad, poroča Mail Online.

Loeb se pri tem sklicuje na ugotovitve iz omenjenega poročila, da 3I/ATLAS izpušča nenavadno veliko količino "dobrega" metanola v primerjavi s "tveganim" vodikovim cianidom. Kot piše Loeb, se pri gibanju kometa skozi osončja sprošča več kot 100-krat več metanola kot cianida.

To je po njegovih besedah kemično ravnovesje, ki "daje prednost življenju pred strupenim onesnaženjem".

To pa, piše Loeb, pomaga izključiti ugibanja, da bi ta objekt lahko bil "serijski morilec", ki se premika skozi sončni sistem s sovražnimi nameni.

"Nenavadno veliko razmerje med metanolom in vodikovim cianidom, ki ga proizvaja 3I/ATLAS, kaže na prijazno naravo tega medzvezdnega obiskovalca," je zapisal v izjavi za Mail Online in s tem namignil, da še vedno ne izključuje možnosti, da je 3I/ATLAS umetna tvorba.